Avtor: Jutra Černilogar
KAJ MORAMO VEDETI?
Sladkorni nadomestki postajajo del sodobnega življenja
Stevija je rastlina, katere ekstrakt uporabljamo v prehrani
Za uporabo je dovoljen le steviol glikozid
Pripisujejo ji mnogo pozitivnih učinkov
Ljudje si ne predstavljamo življenja brez "česa sladkega". Toda marsikdo si želi uživati sladko brez da bi s tem zaužil nezaželene kalorije. Zaradi povpraševanja pa je na trgu vse več sladkornih nadomestkov, bodisi umetnih ali naravnih.
Umetna sladila so sladkorni nadomestki, ki se uporabljajo kot alternativa namiznemu sladkorju (saharozi). So slajši od naravnega sladkorja, poleg tega pa ne vsebujejo veliko kalorij in jih tako lahko uporabljajo tudi tisti, ki so se odločili zmanjšati prekomerno težo. Toda namesto umetnih sladil, lahko uporabljamo različna naravna sladila. Ena od prednosti naravnih sladil je ta, da vsebujejo tudi minerale in vitamine. Poleg stevije, med naravna sladila uvrščamo še kokosov sladkor, javorjev sirup, dateljne, agavin sirup in druga (1).
V tem prispevku vam bom predstavila nekaj dejstev o steviji.
Stevia rebaudiana je rastlina iz družine nebinovk. Vrsta izvira iz severovzhoda Paragvaja, zaradi njene uporabnosti pa jo danes gojijo tudi v drugih predelih sveta (Severna Amerika, Azija in Evropa). Stevija je rod, ki vključuje 230 vrst, izmed katerih ima samo vrsta S. rebaudiana sladek okus (2).
Med raziskovanjem rastlinskih izvlečkov in njihovem vplivom na diabetes, so ugotovili da več kot 500 rastlin, med njimi tudi stevija, lahko vpliva nanj, poleg tega pa ima več kot 1200 rastlin hipoglikemično delovanje. Preden so odkrili inzulin, so bile rastline edina možnost za zdravljenje diabetesa, med te rastline pa spada tudi stevija. Ko so analizirali suhe liste stevije, so ugotovili, da poleg pozitivnega učinka na diabetes, vsebujejo tudi železo in vlaknine. Lotili so se tudi raziskave na bolnikih z diabetesom in ugotovili, da se jim je ob uživanju prahu iz suhih listov stevije znižala raven glukoze na tešče. Glede na te podatke bi se stevija lahko uporabljala kot varni sladkorni nadomestek za bolnike z diabetesom. Pri neki drugi študiji pa so preverjali učinek vodnih ekstraktov rastline stevija na glukozno toleranco na 16 zdravih prostovoljcih. Ugotovljeno je bilo, da izvleček poveča toleranco na glukozo in bistveno zmanjša koncentracijo glukoze v plazmi. Toda možen je tudi negativni učinek, saj lahko pride do hipoglikemije (znižana raven glukoze v krvi) (2, 3).
Stevija naj bi imela tudi pozitiven učinek na naše zobe, saj je bilo dokazano, da zavira karies, ima antibakterijski učinek na mikroorganizme, ki sodelujejo pri nastanku zobne gnilobe in vpliva na zmanjšanje sproščanja kislin (2).
Vse več pozornosti, tudi potrošnikov, je namenjeno naravnim antioksidantom, ki zavirajo oksidativni stres, ki je eden od razlogov za bolezni, kot so rak, ateroskleroza, diabetes in različna vnetja. Glede na različne študije, vsebujejo izvlečki iz rastline stevija različne fitokemikalije, kot so alkaloidi, flavnoidi, fenoli, steroidi in tanini. Večina teh spojin ima lahko izrazit antioksidativen učinek na celice, tkiva in organe (2).
V današnjem času so zaradi načina življenja vse bolj razširjene tako imenovane bolezni sodobnega časa. Med boleznimi sodobnega časa je v porastu povišan krvni tlak, ki je dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, kot so koronarna srčna bolezen, periferna arterijska bolezen in kap. Z raziskavami na ljudeh so dokazali, da listi stevije učinkovito zmanjšujejo povišan krvni tlak, poleg tega pa vplivajo na sproščanje arterij in pomagajo preprečevati nabiranje kalcija na stenah žil (2).
V raziskavi je bilo ugotovljeno, da uživanje ekstrakta stevije vpliva na zmanjšnje slabega holesterola, poveča pa se raven dobrega holesterola. Ugotovili pa so tudi, da se zaradi hipolipemičnega učinka ekstrakta stevije, zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja (2).
Stevija ima tudi sposobnost da zavira rast določenih bakterij. Že vrsto let jo tradicionalno uporabljajo pri zdravljenju ran in bolezni dlesni. Ravno protimikrobna aktivnost je eden od razlogov, zakaj lahko stevijo uživajo tudi tisti, ki so dovzetni za okužbe s kvasovkami ali streptokoki in se drugače morajo izogibati belemu sladkorju (2).
Toda, ali je stevija res tako blagodejna za naše telo?
Najprej razrešimo razliko med steviolnim glikozidom in steviolom.
Steviol glikozid je pridobljen iz listov rastline stevia. Uporablja se kot aditiv z oznako E 960. Evropska agencija za varno hrano je ocenila njegovo varnost in določila sprejemljiv dnevni vnos, ki je 4 mg/kg telesne teže (4).
V živilih je dovoljeno uporabljati steviol glikozid, prav tako se prodaja kot sladkorni nadomestek, ne prodaja pa se steviol, prav tako se ga ne sme dodajati v živila.
Tako steviol glikozid kot steviol sta bila podvržena obsežnemu genetskemu testiranju in večina ugotovitev raziskav ne kaže genotoksičnega delovanja (5).
Nekatere študije nakazujejo, da steviol glikozid vpliva na arterijski tlak, lahko pa deluje tudi kot antagonist (preprečuje vezavo) kalcija pri delovanju ledvic. Številne raziskave izvlečkov iz stevije pa so pokazale, da učinkujejo na reproduktivne organe moških, saj pride do zmanjšanja spermatogenezo in zmanjšajo proliferacijo intersticijskih celic v modih (2).
Dokazi o potencialnem negativnem delovanju steviola so omejeni le na študija na celičnih kulturah. Študije na podganah, miših in hrčkih pa kažejo, da stevioli niso genotoksični v odmerkih do 800 mg/kg telesne teže, zato ne bi smelo biti tveganja za ljudi, če ne uživajo steviola nad pričakovanimi odmerki. Tudi dolgotrajne študije na podganah (samcih in samicah), ki so jih 104 tedne krmili s 5% steviozidom, niso uspela dokazati kakršnihkoli rakavih ali predrakavih sprememb. Glede na to, da v njihovi življenjski dobi ni bilo rakotvornih sprememb, lahko pride do sklepa, da ni pomembnega tveganja za človeka (5).
Zavedati se moramo, da so umetna sladila del sodobnega življenja, zlasti pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Umetna sladila so dodana različnim živilom, pijačam, zdravilom. Njihova glavna prednost je, da ne dvignejo raven glukoze v krvi, uporabljajo se lahko za kontrolo telesne teže in zdravljenje hipoglikemije. Če pa jih uporabljamo preveč, lahko pride do povečanja teže in oslabitve normalnega presnovnega odziva. Ravno te ugotovitve so razlog, da se priporoča uporaba naravnih sladil (1).
Vsak posameznik ima pravico, da se odloči sam, na kakšen način in s čim se bo prehranjeval. Če se ozremo v preteklost, oziroma v navade naših bližnjih prednikov, kaj kmalu opazimo, da večina izmed njih ni imela težav s prekomerno telesno težo, čeprav v svojo prehrano niso vključevali nobenih sladkornih nadomestkov z nizko energijsko vrednostjo. Zaradi dela na kmetijah, gozdu in še marsikje drugje so kalorije, ki bi vodile v prehranjenost porabili tekom opravil, ki so marsikomu pomenila preživetje. Če povprašamo naše babice, nam o trenutkih, ko so se imeli možnost posladkati pripovedujejo še z večjo zagretostjo, saj jim misel na te sladke trenutke obudi lepe spomine na preteklost. Poudariti je potrebno tudi to, da so se običajno posladkali s kakšno pomarančo, ali drugim suhim sadjem, če pa so mogoče kdaj dobili kakšen sladkorček, pa je bil to za njih že pravi praznik.