Pred leti so bile maščobe tiste, ki smo jim pripisovali glavno vlogo za porast z debelostjo povezanih bolezni. Danes javnost ugotavlja, da je verjetno glavni krivec sladkor.. Pa je res sladkor kriv za “nastalo škodo”? Kaj je s sladkorjem tako narobe, da se mu je potrebno na veliko izogibati?
"Dogajanje v telesu”
V objavi o ogljikovih hidratih (OH) smo spoznali, da sladkor spada med enostavne OH, katere razdelimo na monosaharide in disaharide. Hrani se dodajata predvsem saharoza (namizni sladkor, sestavljen iz enot glukoze ter fruktoze) in glukozno fruktozni sirup, ki je izdelan iz koruznega škroba [1].
V objavi o fruktozi smo prav tako pojasnili mehanizme metabolizma fruktoze. Če na hitro povzamemo “problem” fruktoze: le-ta se za razliko od glukoze v večjem delu metabolizira v jetrih [2]. Posledica prekomernega vnosa fruktoze je tvorba novih maščobnih kislin (MK) ter onemogočena oksidacija (razpad) le-teh. Celoten proces vodi do povišanih vrednosti trigliceridov v krvi [3].
Povišane vrednosti MK v jetrih sočasno vplivajo na mehanizme, kateri oslabijo delovanje receptorjev na inzulin, kar privede do inzulinske rezistence (nezmožnost celic sprejemanja glukoze). Le-ta odigra ključno vlogo pri novem nastajanju MK. Tako je ustvarjen začaran krog, v katerem je ob povišanih vrednostih holesterola ter trigliceridov v krvi, nastanek maščobe glavni rezultat [4].
Nekatere študije navajajo, da se ob uživanju fruktoze zniža tvorba ter izločanje inzulina in leptina (hormon sitosti), kar vpliva na povečan občutek lakote v centralnem živčnem sistemu [5].
Predvsem problematične so s sladkorjem obogatene pijače, med katere prištevamo vode različnih okusov, sadne, športne, energijske, vitaminske pijače, različne limonade, ledene čaje ter seveda gazirane pijače. Problematične so predvsem na račun pridobivanja telesne mase, saj vsebujejo visoke vrednosti sladkorja in imajo nizek občutek sitosti, kar lahko vodi do kompenziranja z vnosom hrane in končnim rezultatom pozitivne energijske bilance = pridobivanje na telesni masi [6].
Sladke pijače v primerjavi s sladkimi jedmi so problematične ravno iz vidika sitosti. Študije namreč dokazujejo, da imajo osebe, ki zaužijejo določeno količino kalorij iz sladkih pijač višji celokupni vnos energije v primerjavi z osebami, ki zaužijejo enako količino kalorij v obliki sladke hrane [6].
Hkrati zaradi visoke vsebnosti enostavnih – lahko prebavljivih sladkorjev pride ob uživanju do hitrega porasta krvnega sladkorja. Za živila, ki zvišujejo krvni sladkor pa je dokazano, da stimulirajo apetit, kar vodi med drugim do povišanja telesne mase. V kolikor tovrstne pijače uživamo pogosto ter v večjih količinah, lahko povišan krvni sladkor povzroča telesna vnetja, inzulinsko rezistenco ter oslabljeno delovanje trebušne slinavke. Vsi našteti dejavniki pa so predstopnja nastanka sladkorne bolezni tipa 2 [7].
“Študije večletnega spremljanja”
Večina epidemioloških študij dokazuje pozitivno povezavo med uživanjem sladkih pijač ter povečano telesno maso, tako med mladimi, kot tudi pri odraslih [8]. Posebno pozornost je potrebno nameniti predvsem otrokom in adolescentom, ki si šele oblikujejo prehranjevalne navade. Dokazano je namreč, da pogostejše uživanje sladkih pijač med otroci in adolescenti vpliva na povečano telesno maso v odrasli dobi [9].
Pomembne so prehranske navade otrok
Iz tega razloga je večina svetovnih zdravstvenih ustanov postavila zgornjo mejo uživanja dodanih sladkorjev na 10 % celokupne zaužite energije (WHO, FDA, AHA, SACN).
Pri študijah, ki dokazujejo pojav kroničnih bolezni je potrebno več časa, ki bi lahko potrdil nastanek določenih bolezenskih stanj. Če izpostavimo študijo, ki je spremljala več kot 40.000 žensk v obdobju 10 let, so rezultati pokazali, da so ženske, ki so popile več kot 2 sladki pijači na dan, imele za 24% povečano verjetnost za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, v primerjavi z ženskami, ki so zaužile manj kot 1 sladko pijačo na mesec [10].
Študije prav tako dokazujejo, da imajo osebe, ki redno uživajo sladke pijače večje možnosti za povišan krvni pritisk v primerjavi s tistimi, ki take pijače uživajo zgolj občasno. Enako je bilo dokazano tudi pri adolescentih [11].
Kar se tiče srčno-žilnih bolezni, velja omeniti študijo, ki je vključevala več kot 88.000 žensk in jih spremljala kar 24 let. Ugotovljeno je bilo, da so ženske, ki so popile več kot 2 sladki pijači dnevno, imele za 35% večje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, v primerjavi z ženkami, ki so sladke pijače uživale zgolj občasno [12].
Vendar se moramo zavedati, da se epidemiološke raziskave lahko osredotočajo na določen parameter, ki povzroča povečano tveganje in lahko prezirajo preostale parametre. Več študij je namreč dokazalo, da so osebe, ki so uživale več sladkorja, bile povezane tudi z redko športno aktivnostjo, kajenjem ter splošno nezdravim prehranjevanjem [13]. Lahko potem takem obtožimo sladkor, kot glavnega krivca za bolezni sodobnega časa? Ali to hkrati pomeni, da smo z izločanjem sladkorja iz prehrane rešili vse naše zdravstvene težave? Vsekakor ne.
Vendar več o tem v prihodnji objavi...