V grobem povzeto, film govori o škodljivosti uživanja mesa, rib, jajc in mlečnih izdelkov ter nasploh o prednostih veganske prehrane. Režiserji predstavijo neustrezne prehranske smernice ameriških zdravstvenih ustanov ter povezanost prehranske industrije s temi ustanovami. Predstavljeno je, kako tovrstno prehranjevanje že po 14. dneh pozitivno vpliva na določene bolezni.
Po ogledu dokumentarca, smo se ekipa SpoznajPrehrano sestali ter evalvirali dokumentarec. Naše skupne ugotovitve smo pripravili v spodnjem zapisu.
Vsekakor se strinjamo, da ima lahko pravilno sestavljena veganska prehrana pozitivne učinke na naše zdravje, predvsem pa na okolje v katerem živimo. Splošno gledano, uživamo ljudje v razvitem svetu več mesa, kot je večini potrebno. Tudi določene regionalne raziskave, ki so v preteklosti bile narejene v Sloveniji ugotavljajo, da je več kot polovica anketirancev uživala meso več kot dva- do trikrat na teden [1].
Hkrati vse, ki so si ogledali dokumentarec opozarjamo, da predstavljeni podatki ter razmere v mesni in mlečni industriji predstavljajo razmere v Združenih državah Amerike in jih ne moremo poistovetiti z razmerami v Sloveniji. Potrebno je vedeti, da je v Sloveniji med drugim obvezen pregled mesa ter mleka za vsebnost antibiotikov. Slovenski živinorejci pa se lahko pohvalijo, da se po porabi antibiotikov skupaj s Švedi in Norvežani uvrščajo na sam rep evropske lestvice [2].
Smo mnenja, da je meso, kot vir hemskega železa, pomembno predvsem v dobi otroštva. Železo iz rastlinskih virov je namreč slabše izkoristljivo za telo in ga je zaradi tega potrebno uživati v večjih količinah, kar za otroke pogosto predstavlja problem. Seveda moramo vedeti, da procesiranega mesa ne smemo enačiti s svežim, nepredelanim. Živilom iz živalske industrije so v dokumentarcu nasploh pripisane zgolj negativne lastnosti, kar pa ne predstavlja objektivnega vpogleda. Potrebno se je zavedati, da ta živila vsebujejo mnogo zdravju koristnih snovi. Iz vidika evolucije je nenazadnje k razvoju človeških možganov ključno doprineslo uživanje morske hrane [3]. Tudi študije v katerih se je ugotavljala dolgoživost vegetarijancev in veganov v primerjavi z ne-vegetarijanci so postregle z različnimi rezultati. Ene dokazujejo nižjo umrljivost med vegetarijanci, medtem ko pri drugih ni bilo nobenih razlik v smrtnosti glede na način prehranjevanja [4, 5, 6, 7].
Prehranjevanje oz. hrana nenazadnje predstavlja veliko več, kot zgolj pokrivanje potreb po energiji in snoveh potrebnih za življenje. Je del naše kulture, je užitek in nenazadnje predstavlja pomemben del svetovnega, kot tudi Slovenskega gospodarstva. Veganstvo in drugi alternativni načini prehranjevanja so vsekakor odločitev vsakega posameznika. Moramo pa vedeti, da z izločanjem vsakega živila iz prehrane povečamo možnost, da pride do pomanjkanja določenih snovi v našem telesu. Zaradi tega je ključnega pomena poznavanje prehrane, preden se lotevamo kakršnih koli sprememb v načinu prehranjevanja.
Dejstvo je, da so v kontekstu celostne prehrane prav vsa živila lahko del zdrave prehrane, če jih uživamo zmerno, v primernih količinah in v ustreznem razmerju z drugimi živili oz. skupinami živil ter v kombinaciji z redno telesno aktivnostjo. Iz tega razloga menimo, da za optimalno zdravje ni potrebno iz prehrane izvzeti nobenega živila. Se pa moramo zavedati, da je "prav vsaka snov lahko strup" oz. z ničemer ni dobro pretiravati.
Posebno pozornost bi pa namenili zavajajočemu delu dokumentarca, kjer je prikazano, da lahko v 14. dneh veganskega načina prehranjevanja pozdravimo določene bolezni. Opozarjamo, da v kolikor pride do pojava resnejših bolezni, je obisk zdravnika obvezen. Naj bo zdrav način prehranjevanja preventiva pred nastankom bolezni, o njeni kurativi pa se posvetujte z vašim zdravnikom.