V Sloveniji je v povprečju 24,8 % otrok s prekomerno telesno maso.
Od tega slabše kaže dečkom - v določenih delih Slovenije je skoraj vsak 3. fant prekomerno težak, in tudi deklice ne zaostajajo veliko.
Koga moramo kriviti za to?
So krivi otroci, ker so se polenili ter postali izbirčni pri hrani?
So krivi starši, ker predstavljajo slab zgled svojim otrokom?
Je krivo okolje, v katerem živimo? Okolje, kjer je hranilno revna in energijsko bogata hrana vedno na dosegu rok?
Ali je sploh pošteno usmeriti pozornost na posamezen dejavnik, zavedajoč se, da je preplet tisti, ki predstavlja realno sliko trenutne situacije?
Potrebno je ugotoviti, kje je problem. Vendar ne smemo izgubiti vse energije v iskanju krivca, medtem ko se otrokom povečuje tveganje za srčno-žilna obolenja, sladkorno bolezen in rakava obolenja v njihovi odrasli dobi.
Podatki SLOfit (podatki iz športnovzgojnega kartona osnovnih in srednjih šol) nam omogočajo vpogled v stanje prehranjenosti slovenskih otrok in mladostnikov, starih od 6 do 19 let. Podatki kažejo na očitne razlike med regijami, hkrati pa opozarjajo na povezanost med socialno-ekonomskim standardom in debelostjo. Najvišji delež debelih otrok prihaja iz Zasavja, Pomurja ter spodnjeposavske regije. V Pomurju je tako v šolskem letu 2014/2015 imel skoraj vsak tretji deček (30 %) prekomerno telesno maso, prav tako je bilo podobno stanje pri deklicah iz Zasavja (28,3 %).
Kateri otroci pa so debeli? Predvsem tisti, ki prihajajo iz družin z nižjim socialno-ekonomskim standardom (Gabrijelčič Blenkuš in Robnik, 2016).
Slika 1: Delež različno prehranjenih dečkov v šolskem letu 2014/2015
Slika 2: Delež različno prehranjenih deklic v šolskem letu 2014/2015
Kaj lahko storimo?
Kaj lahko storiš ti, bralec/bralka?
Začnimo tam, kjer so spremembe možne. Začnimo pri sebi. Bodimo zgled bratu/sestri, možu/ženi ter predvsem bodimo pravi zgled svojemu (bodočemu) otroku.
Nenazadnje vemo, da so otroci zrcalo svojih staršev. In takšne prehranjevalne navade, kot bomo otroku privzgojili v otroštvu, bo zelo verjetno ohranjal tudi v odrasli dobi.
Zanimivo (vendar znano) je dejstvo, da se debelost pogosto ohranja v družini. Vsekakor ima genetika svoj delež na tehtnici, vendar se moramo zavedati, da je življenjski slog družine tisti, ki na koncu pretehta (Gabrijelčič Blenkuš in Robnik, 2016).
Kako se prehranjujemo Slovenci?
Izpostaviti je vredno opazovalno klinično raziskavo, ki je ugotavljala prehranjevalne navade žensk eno leto pred nosečnostjo, med nosečnostjo ter med dojenjem (Benedik, 2015). Rezultati so pokazali, da prehrana slovenskih nosečnic in doječih mater ni optimalna, zaužijejo namreč preveč nasičenih maščob, skupnega sladkorja in soli. Bistveno premalo pa omega 3 maščobnih kislin (zlasti DHK), folne kisline, vitamina D in E, železa, fluorida ter joda.
Poudariti je vredno tudi, da so bile prostovoljke v raziskavi visoko izobražene, saj jih je imelo 79 % vsaj visokošolsko izobrazbo.
Zanimive podatke navaja tudi NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje), ki kaže, da se določeni parametri, ki določajo zdravo prehranjevanje ne izboljšujejo, temveč celo poslabšujejo! Pogostost uživanja sadja in zelenjave je med letoma 2001 in 2016 namreč upadla. Ponovno se izpostavlja razlike glede na socialno-ekonomski standard.
Slika 3: Pogostost uživanja sadja in zelenjave v Sloveniji
Zato ponovno opozarjamo, da bo vsak (bodoči) starš odločilen korak v smeri zdravja svojih otrok naredil s tem, da bo izboljšal svoje prehranjevalne navade!
Kje pa so problemi slabih prehranjevalnih navad?
Dejstvo je, da prehrana ni bila nikoli tako aktualna tema, kot je v današnjem času. Kljub temu tega (očitno) ne znamo uporabiti v praksi.
Je možno, da se zaradi poplave informacij izgubimo v iskanju popolnosti?
Najdemo dovolj vprašanj, nepojasnjenih odgovorov ter naposled izgovorov, da bi naredili prvo spremembo v smeri izboljšanja prehranjevanja. Osredotočamo se na malenkosti in pozabimo na celo sliko. Obremenjujemo se s tem ali je zelenjava v trgovini škropljena ali ne, potem pa gremo z družino raje na pico..
Prijazen nasvet: "ni potrebno delati znanosti iz prehrane". Lahko jo, vendar za osnovno prehranjevanje to nikakor ni potrebno.
Naši konkretni in enostavni nasveti za vas in vašo družino so:
- Raznovrstna zelenjava naj bo na krožniku vsaj 2 krat dnevno
- Zaužite 2 različna sadeža dnevno
- Uživajte (mastne) ribe vsaj 2 krat na teden
- Vsaj en dan v tednu naj meso nadomestijo stročnice
- Izbirajte enostavne priloge, kot so riž, krompir, kaše ter tudi kruh
- Ne uživajte predelanih mesnih izdelkov, kot so paštete, hrenovke, klobase, salame.. - Izbirajte med bolj pustimi kosi mesa
- Ne pripravljajte ocvrte hrane
- Vsakodnevno uživanje sladkih živil ni potrebno, raje občasno in takrat brez slabe vesti
- GIBAJTE SE
- Posvetite čas svojemu otroku
Zavedamo se, da bodo otroci vedno raje izbrali palačinke s tistim dobrim namazom, kot enolončnico. Vendar, v kolikor se bo cela družina prehranjevala zdravo od malih nog otroka, bo tudi njemu/njej enolončnica postala zgolj normalen obrok. Vsekakor je potrebno vztrajati, saj spremembe ne pridejo čez noč, še posebej pri otrocih ne. In kakor koli se spremembe zdijo težko dosegljive, se zavedajmo, da je debelost vedno težje zdraviti kot pa preprečiti.
Potrebno je le začeti.
Literatura:
Benedik, E. (2015) Prehrana v času nosečnosti in dojenja ter maščobno -kislinska sestava humanega mleka.
Gabrijelčič Blenkuš, M. and Robnik, M. (2016) Prekomerna prehranjenost in debelost pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji II, NIJZ.