Če živilo vsebuje E-je ali sestavine z nepoznanimi kemijskimi imeni, to pogosto povezujemo z nečim nevarnim oziroma potencialno škodljivim za naše zdravje. Četudi gre za minimalne količine, ki strogo upoštevajo največji še varen vnos, glede na vse dosedanje raziskave.
Medtem, ko zganjamo hrup okrog tega, kaj dela E300 oziroma askorbinska kislina v sadnem jogurtu, pa pogosto pozabljamo na sestavino, ki je za nas čisto običajna in vsakdanja, in ji namenimo precej manj pozornosti, kot bi jo morda morali. To je sol.
Sol ima v živilih veliko funkcij – je ojačevalec okusa, konzervans, ki preprečuje rast nekoristnih bakterij, prav tako pa vpliva na barvo in teksturo nekaterih živil. Zato ni nič nenavadnega, da je njena uporaba tako razširjena.
Slovenci v splošnem zaužijemo preveč soli. Če varen dnevni vnos soli za odraslo osebo znaša 5 g, ga v povprečju presežemo za 1,2-krat.
Ampak od kje toliko? Kot prvo, uživamo veliko živil, ki so znana po tem, da vsebujejo veliko soli (npr. siri, salame, procesirana hrana, prigrizki). Na dnevni bazi uživamo tudi precej živil, za katere morda na prvi pogled niti ne bi rekli, da so tako bogati s soljo (npr. kruh). Prav tako med pripravo obrokov raje dodamo ščepec soli preveč kot premalo, marsikdo pa se potem težko izogne še dodatnemu dosoljevanju. Nič nenavadnega ni, če že z enim obrokom vnesemo dovolj soli za ves dan.
Pri takšni količini ni nič nenavadnega, da ima velik delež prebivalstva povišan krvi tlak, posledično pa se močno poveča tudi tveganje za srčno-žilne bolezni.
V izogib neželenim zdravstvenim posledicam svetujemo, da se živila bogata s soljo na jedilniku pojavljajo v omejenih količinah. Še več pozornosti pa nameni tam, kjer na količino dodane soli lahko dejansko vplivaš, torej pri pripravi in uživanju obrokov. Ne posezi po solnici, še preden jed sploh poskusiš.
Kaj pa ti, kakšen misliš, da je tvoj dnevni vnos soli?
Comments