Si predstavljaš, da bi v golaž pomakal krekerje, pri večerji nazdravil s kozarcem polsladkega grozdnega soka, na pikniku pa poleg čevapčičev pil ledeno hladno cedevito. No, nekako tako bi izgledalo življenje brez kvasa.
Čeprav se tudi kvas v zadnjem času iz takšnih in drugačnih razlogov pojavlja na seznamu »odsvetovanih« živil, je nepogrešljiv del našega vsakdana. Brez njega kruh ne bi imel puhaste sredice in še hujše, brez njega ne bi bilo ne vina, ne piva.
Poleg tehnoloških lastnosti ima kvas tudi odlično hranilno vrednost. Vsebuje do 50 % beljakovin, ki jih sestavlja vseh devet esencialnih aminokislin. Hkrati je bogat s prehransko vlaknino (beta-glukani) in vitamini B skupine.
Kvas je še eno od živil, ki jih najdemo v različnih oblikah s podobnim imenom, a z različnimi lastnostmi oziroma z različnim namenom uporabe.
Najbolj poznan je pekovski kvas, ki se uporablja pri pripravi pekovskih izdelkov. Na trgovskih policah najdemo sveži (kocka, v hladilniku) in suhi (vrečka, na polici) kvas. V osnovi gre za enako zadevo, zato sta uporaba in učinek obeh primerljiva. Ima pa suhi kvas precej daljšo obstojnost, zato je bolj priročen za vse, ki ne pečete ravno pogosto ali želite imeti »back up« za primere, ko si tudi v nedeljo zaželite pice.
Pivski kvas se uporablja pri proizvodnji piva. Ko kvasovke niso več dovolj aktivne, da bi še ustvarile pivo želene kakovosti, jih izolirajo in posušijo. Pri tem postanejo neaktivne, zato kruha z njimi ne boš mogel/a speči. Še vedno pa ohranijo svojo hranilno vrednost, zato se pivski kvas uporablja kot prehransko dopolnilo ali kot dodatek za obogatitev prehrane.
Vse pogosteje pa se v naši prehrani pojavlja jedilni kvas. V tem primeru kvasovke namensko gojijo na melasi, potem pa jih deaktivirajo ter zmeljejo v prah ali kvasne kosmiče. Uporablja se kot dodatek jedem, saj njegov okus spominja na sir, hkrati pa jed dodatno obogati s hranili.
Kvas je torej skupek mikroorganizmov - kvasovk. Vse kvasovke za nas niso koristne, zato se v prehrani uporabljajo samo izbrane vrste, ki so dokazano varne za naše zdravje. Ampak še opozorilo, preden bo kdo kocko kvasa razdrobil na svoje testenine. Čeprav imajo vse oblike podobno hranilno vrednost, niso vse primerne za uživanje kot samostojno živilo. Kvasovke imajo namreč visoko vsebnost nukleinskih kislin (RNK), iz katerih se tvori sečna kislina, ki se ob (pre)velikih količinah začne nabirati v sklepih, kar poznamo pod imenom putika. Ko je kvas namenoma pripravljen za uživanje, bodisi kot dodatek jedem ali kot prehransko dopolnilo, se med postopkom zmanjša njihova vsebnost, zato je skrb odveč.
Katerega od naštetih pa ti uporabljaš najbolj pogosto?
Comments